Na vratih je nekaj zažvenketalo, potrkalo, zaropotalo.
Le kdo trka, le kdo cvilli in se oglaša, o saj to je Fridolina naša!
Le kaj te je prineslo k nam, v vrtčevski vsak dan?
Fridolina nam pove, da danes za pravice otrok se gre,
danes prav poseben dan je, Unicef se imenuje,
kajti danes vsak otrok sveta praznuje.
S Fridolino zato v krogu prijateljstva smo zaplesali, pesem želja
smo si izbrali in dedku Mrazu tudi želje že pisali.
Kajti Fridolina otroke je povprašala, da lahko želje bo napisala
in dedku Mrazu jih predala.
Želje otrok niso bile velike,
ampak v srcih misli velike, ljubeče, hrepeneče …
Otroci žele si: gasilcev, cest in živali,
pa da lahko bi jih kam tudi dali.
Zatorej dedku Mrazu bomo hišo živali, garažo, ceste, vlake, avtomobile ter gasilski tovornjak naročili
in upali, da jih bomo pod smrekico dobili.
S FRIDOLINO nato smo pravljice prijateljstva prebirali,
se v krogu zavrteli in dober dan drug drugemu zapeli.
Še prav posebej Petru smo zapeli, se z njim v krogu zavrteli
in predali mu želje.
Saj Peter rojstni dan ima, zato zapojmo mu iz srca.
Nadaljevali smo z modro, vse bilo je modro, naši prstki ter dlani,
ki v modro so se spremenile in belo barvo, nepopisano so okrasile.
Nastale so prav čudovite slike rok – naših otrok.
Čarobne verige prijateljstva pa se danes prepletajo in veselijo
ter modra prijateljstva množijo.
Z otroki drugega starostnega obdobja smo se pogovarjali o tem, kaj pomeni biti svoboden, kaj svoboda sploh je in kako svobodni se počutijo oni doma in v vrtcu.
Nekaj otroških razmišljanj:
Evelin: »Svoboda je, da lahko jokaš, če si žalosten.«
Nik: »Svobodni smo, ko se skupaj igramo.«
Ana: »Ko lahko greš ven na sprehod, si svoboden. Pa ko nisi zaprt v hišo.«
Izza: »Ko se igram s svojo najboljšo prijateljico.«
Staša: »Če sem prijazna do moje sestrice, je svobodna.«
Tobija: »Svoboden sem, ko mi mami dovoli prinesti igračo v vrtec.«
Val: »Če smo svobodni, se ne kregamo.«
Otroke smo povprašali tudi o tem, kakšna se jim zdi modra barva in kam bi jo umestili. Skoraj vsi otroci so modro barvo povezali z zimo in snegom. Nekateri tudi z morjem. Nek deček je pripomnil, da je modra barva za fante, roza pa za punce. Nato jih je vzgojiteljica izzvala z vprašanjem: »Kaj pa, če bi si tudi jaz kot punca zaželela modro barvo? Bi bilo s tem kaj narobe?«
Tine (šaljivo): »Potem pa bi bila modra deklica.«
Mia: »Neee, morska deklica bi bila.«
Ana: »Ampak ti tale vijolična bolj paše.« (vzgojiteljica je bila oblečena v vijolično majico)
Ugotovili smo, da smo svobodni, da se lahko oblečemo v vse barve, ki jih imamo radi. A vsaka barva ima svoj pomen in modra barva pomeni svobodo. Sklenili smo torej, da se naslednji dan vsi oblečemo v nekaj modrega. Rečeno – storjeno. Ena deklica se je pohvalila, da je od glave do peta oblečena v modri barvi, z nogavicami in spodnjim perilom vred. Med pogovorom nas je obiskala tudi miška Fridolina in se čudila nad različnimi odtenki modre, zato smo jih skupaj poimenovali: pariško modra, akvamarin, turkizno modra … Tine je duhovito vprašal. »Zakaj je turkizno modra? A ker jo nosijo Turki?«
Miška Fridolina nas je vprašala, ali smo se mi okrasili namesto vrtca, čeprav je pravzaprav šele november. Ker se bliža praznični december in se po vesoljni Ljubljani vsi že trudijo z okraševanjem, jo je zanimalo, ali bo tudi naš vrtec tako moder kot mi danes. Otroci so se ji smejali, a Fridolina jih je izzvala, naj se sami skupaj svobodno odločijo in predlagajo, kakšen naj bo njihov vrtec v veselem, prazničnem decembru.
Skupaj smo tako zbrali naslednje ideje:
– gasilski vrtec
– bazenski vrtec, da bi voda špricala
– vrtec kot pri Elzi, s čarobnimi kristali iz zlata
– policijski vrtec
– veliko lučk mora biti
– sneženi vrtec, da bi bilo ledeno kraljestvo notri
Na vprašanje, kaj bi otroci radi v vrtcu počeli, pa se je vsul plaz idej:
– da bi barvali in ustvarjali okraske
– šli bi na vročo čokolado v mesto
– ogledali bi si predstavo
– krasili bi božično drevo
– Božičku bi nastavili sladkarije
– povabili bi miško na žurko
– šli bi v otroški kino
– pisali bi za darila
– gledali bi risanke
– plesali bi kompasov ples
– igrali bi se jelenčke in Božička
– ves čas bi se objemali
– jedli bi sladkarije in palačinke
No, pa smo prišli do kulinarike. Naš sanjski decembrski jedilnik sestavljajo sledeče jedi: pizze, čokoladne napolitanke, sladoled, palačinke, čevapčiči, vroča čokolada, piškoti, vaflji, mandarine, piščanček, skutni štruklji, bonboni, rolada, bela čokolada in pire krompir. Kuhali pa bi z miško Fridolino. A kako si bomo vse to zapomnili? Narisali in napisali bomo načrt za naš veseli december. In tako smo se zavzeto lotili dela. Na stene, prekrite z modrim papirjem, smo s tempera barvicami naslikali naštete ideje. Upodobili smo jih tudi na dooooolgo polo belega papirja na tleh. Ko se bo ta posušila, bo to naš načrt, ki nas bo spomnil na vse ideje. Fridolina je bila nad našo vnemo naravnost navdušena in skupaj se bomo potrudili, da nam bo vsem v prihajajočem veselem decembru čim lepše.
