11. projekt 2018/19
V Vrtec Trnovo je Miška Fridolina prišla z željo, da ji trnovski otroci, ki so v preteklosti že pomagali Kralju Matjažu, mornarju Karlu, pastirju Cenetu, palčici Minu, vesoljani Traji, papigi Perliti, pujsi Srečki okrogli RO, Simbri in Zmajčku Ču-Čuju, pomagajo pri udeležbi na posebnem kulinaričnem festivalu. Otroci so združili različna znanja in moči in se na zahtevno pot iskanja, odkrivanja, izumljanja in premagovanja znanih in neznanih izzivov, podali skupaj z vzgojitelji in svojimi starši. Po etapah so odkrivali skrivnosti dobrega in zdravega prehranjevanja; ob tem pa razmišljali in razvijali tudi odnos do sebe in do drugih (socialni kurikulum).
V prvi etapi so skupaj s Fridolino (skozi katero smo strokovno, vodeno in sistematično osmišljali naš vzgojno-izobraževalni proces), raziskovali plodove in njihovo uporabo v prehrani. S ponujenim materialom so rokovali na neskončno načinov, iskali nove izzive in pridobivali nove izkušnje. Skozi igro odkrivanja, so v odprtih učnih prostorih/laboratorijih, plodove raziskovali, z njimi eksperimentirali, preverjali, gradili, se odločali in izbirali, izmenjevali izkušnje, jih povezovali z zdravo prehrano oz. jih prepoznavali kot pomemben vir prehrane (nekoč in danes). Zaznavali so tudi njihovo prisotnost v naši prehrani in jo doživljali in razumevali kot hranilo za močna, zdrava telesa in pametne možgane, kot kulinarični užitek, priložnost za druženje s prijatelji, ipd.
V procesu igre so ob iskanju lastnih, drugačnih, unikatnih poti ter medsebojnem spodbujanju in podpiranju ustvarili širok nabor produktov, ki so jih ob zaključku prve etape drug drugemu predstavili na »Tržnici čarobnici«. Novo raziskovalno vprašanje nas je vodilo v drugo etapo – v raziskovanje različnih vrst trakov.
Njihova uporaba za različne namene/potrebe, preizkušanje in ustvarjalni duh so vodili vse od mavričnih trakov, življenjskih, časovnih, prebavnih, svetlobnih, tekočih, družinskih, ljubezenskih, do trakov, na katere se lahko zapišejo posebni recepti. Z istim ciljem in nalogo poiskati kje najdemo in ohranimo prepletenost, so otroci ob skupnem druženju in izmenjavi različnih izkušenj, odkrivali, ustvarjali in zbirali posebne, unikatne recepte, ob tem pa ustvarjali in se učili različnih socialnih veščin; kako prepoznavati lastno vrednost, kako in zakaj je potrebno razumevati ne le svoje, ampak tudi želje, potrebe in pričakovanja drugih, kako upoštevati različnosti mnenj in stališč, kako na primeren način izrazit oz. argumentirati svoje nestrinjanje, da ne žalimo ali ponižujemo, kako za uspehe pohvaliti sebe in druge…
Kot končni produkt druge etape je nastala velika, unikatna »Zbirka posebnih in neobičajnih receptov«. V tretji, zadnji etapi, smo skozi raziskovanje lastnega telesa, skozi odkrivanje kaj lahko naredimo za pozitiven odnos do sebe in drugega, na izviren, kreativen, inovativen, predvsem pa otrokom razumljiv način osmišljali, odkrivali in prepoznavali, da ima prav vsak človek svojo vrednost, da smo si ljudje različni in čeprav smo si različni, smo si hkrati v določenih stvareh tudi podobni, da vsi nekaj vemo in vsi skupaj vemo več.
Pomembna spoznanja in svoja ustvarjanja smo ob koncu tretje, zadnje etape, združili in prikazali na zaključni, veliki kulinarični prireditvi, na katero smo povabili vse naše starše, babice in dedke in skupaj pričarali »Vrtiljak tisočerih okusov in odnosov«. Srečni, da smo našli odgovor, da nam je uspelo pričarati čarovnijo tisočerih okusov in odnosov, predvsem pa, da smo osrečili in razveselili lutko Fridolino, ki bo z našo pomočjo dobro opremljena odšla na posebno kuharsko tekmovanje, smo si pomahali v slovo in našo lutko pospremili do grajske kočije, s katero se je proti svojemu domu hvaležna in nasmejana odpeljala skupaj s svojo babico in dedkom.
Področja našega raziskovanja: prehrana, v povezavi z medsebojnimi odnosi in drugimi kurikularnimi področji – jezik, družba, narava, umetnost, matematika, idr.
Dandanes pogosto ugotavljamo, da smo v odnosih šibki. Tehnološki napredek sicer omogoča hitrejšo komunikacijo, a medosebni odnosi postajajo plastični, površinski. Ta spoznanja so bila letošnje leto vodilo pri ustvarjanju nove literarne zgodbe. Za izhodišče smo tako postavili področje odnosov in ga povezali s prehrano. Prehrana in prehranjevalne navade so namreč vedno bolj aktualne družbene teme in tesno povezane z odnosi.
Z željo, da bi otrokom ustvarjali takšno okolje, ki bo ponudilo pozitivno in prijetno izkušnjo in gradilo zdrav odnos do hrane, smo si strokovni delavci zastavili glavno raziskovalno vprašanje »Kako obogatiti medsebojne odnose in okuse?« Vsi skupaj (otroci, strokovni delavci, pa tudi starši) smo sledili zadanim ciljem in ob akcijskemu raziskovanju, odkrivanju, eksperimentiranju, ustvarjanju in reševanju novih izzivov, idej, razmišljali o lepem, spoštljivem in ogovornem odnosu do hrane/zdravja (kot pomembnem elementu v našem življenju) pa tudi odnosu do sebe in do drugih. Z izbiro materialov (plodovi, trak in telo) smo otrokom želeli omogočiti odprto raziskovanje, pri katerem so se otroci zabavali in ob rokovanju z njim pridobivali nepozabne izkušnje.
