7. projekt 2013/2014
Na jasen novembrski dan, ko so se otroci iz vrtca odpravili na potep po bližnji okolici, so pri prvem mostu čez Gradaščico srečali za ljubljanske ulice zelo nevsakdanje bitje: pujso. Pujso Srečko. To ni bila pujsa z blatnim rilcem, ki bi po vseh štirih iskala morebiten želod po tleh. Ta pujsa je stala pokonci, imela je prikupne modre oči z dolgimi trepalnicami in svilnate svetle lase, oblečena je bila v oblekico s pisanimi krogci na modri podlagi, obuta v lične rožnate čeveljce, roke pa je imela ozaljšane z zeleno zapestnico in prstanom. Nenavadna pujsa je bila videti precej zmedena in izgubljena. V rokah je držala zemljevid, s katerim si očitno ni znala pomagati. Iskala je glasbeno šolo, v kateri je imel pevski nastop njen prijatelj Rilko. Ker zemljevida ni znala brati, se je zelo razveselila otrok, ki so ji pokazali pot do glasbene šole in jo povabili, da jih obišče tudi v vrtcu. Res jih je kmalu obiskala, navezala prijateljske stike z njimi in jim kmalu zaupala tudi svojo težavo. Z učenci v plesni šoli mora namreč do konca šolskega leta pripravili posebno glasbeno-plesno predstavo, a njene učence pri vadbah vedno zmoti nek neznani zvok, neko ropotanje. Ne vedo več, kaj narediti, saj ob neznanih zvokih ne morejo ne peti, ne plesati … Morda pa bi otroci iz vrtca vedeli, kaj bi to bilo …
Skupaj s Srečko so skozi celo leto reševali njen problem. Po dolgotrajnem raziskovanju, odkrivanju in ustvarjanju so skupaj z vzgojitelji in starši naredili pravi muzikal – plesno predstavo.
Področja našega raziskovanja: Umetnost – glasba, ples – v povezavi z drugimi kurikularnimi področji – narava, družba, gibanje, jezik, matematika, socialni kurikulum.
Otroci, strokovni delavci in starši smo se v tokratni celoletni zgodbi o »Pujsi Srečki« še posebej usmerili v raziskovanje področja umetnosti, ki nam je vsem omogočalo poglobljeno udejanjanje ustvarjalnih potencialov. V umetnosti (prepleteni z vsemi ostalimi kurikularnimi področji) smo izumljali in ustvarjali, se izražali in komunicirali, se posvečali estetskim vidikom, eksperimentirali z umetniškim jezikom idr. Z umetnostno-pedagoškim pristopom smo lahko smiselno in utemeljeno povezovali in integrirali didaktiko projektnega dela tako, da so otroci izkustveno, z lastnim raziskovanjem in ustvarjanjem, pridobivali celostno podobo raziskovalne teme celega šolskega leta. Uvajali so se v temeljne človekove dejavnosti in preizkušali široko paleto našega delovanja, raziskovanja, razmišljanja, čustvovanja in socializiranja. Cilj aktivnosti je bil ohraniti radovednost in trajen interes za odkrivanje sveta ter razvoj sposobnosti, ki so potrebne za samostojno reševanje problemov, in razvijanje meta-kognitivnih sposobnosti. V sklopu celoletnega projekta smo z upoštevanjem zamisli, želja, ustvarjalnosti in idej otrok, vseh zaposlenih in staršev, zasnovali in ustvarili tudi Srečkin vrt. Ta umetniško-vrtnarska pravljična stvaritev je nastajala, se spreminjala in dopolnjevala po zgledu pisanega vrta, značilnega za Srečkino podeželje. Vrsta in slog Srečkinega vrta sta sledila lepoti in uporabnosti kmečkega oz. podeželskega vrta ter ekološki miselnosti. Vrt nam še vedno služi kot prostor, ki ga povezujemo z zdravim načinom življenja, delom, sprostitvijo, druženjem in nabiranjem dobre energije. Vsebuje cvetlični in zeliščni vrt, z bogato mešanico dišav in barv, ki se prepletajo v harmoniji, ter učni in pravljični del. Ob koncu šolskega leta smo Srečkino zgodbo skupaj z otroki in odraslimi v lastni umetniški kreaciji predstavili staršem in širši skupnosti na »Trnovskem muzikalu«.
