Medvedek Riči

Za tremi potoki in sedmimi gorami živi medvedek Riči. Nekega mrzlega dne se je odpravil na sprehod in v svojem suknjiču odkril staro fotografijo, ki je v njem prebudila spomine na njegovo otroštvo in ljubko Širo. Toda ti dragoceni spomini so bili zaklenjeni v skrinjah. Z željo, da ponovno oživi trenutke svoje mladosti, se je Riči napotil iskat stvar, ki bi skrinje odprla.

Ričijeva zgodba nas je vodila po poti odkrivanja skrivnosti in lepote medsebojnih odnosov, ki nas spremljajo tako rekoč skozi celo življenje. Raziskovali smo svojo in Ričijevo identiteto, ustvarili Ričijevo deželo in se poglobili v prvo raziskovalno vprašanje »Kako odkleniti skrinje, v katerih so shranjeni Ričijevi spomini?«. V odkrivanje nas je vodil prvi izbrani material – ključ. Ključ je eden najpogostejših simbolov v pravljicah in literaturi nasploh. Pomeni lahko marsikaj. Predstavlja varnost in zaupanje, tesno pa je povezan tudi z močjo in odgovornostjo.

Da bi lahko odprli tako posebne skrinje, se je bilo treba naučiti različnih modrosti. Verjeli smo vase in svojo raziskovalno moč usmerili v odkrivanje in ustvarjanje različnih vrst ključev. Na pedagoškem odru, v raznolikem in stimulativnem okolju za domišljijsko in so-ustvarjalno igranje in učenje, je pričela nastajati raznolika in unikatna zbirka ključev/predmetov, ki odklepajo Ričijeve spomine (ključ kot orodje, ključ kot predmet, ki odpre različna vrata, ključ do lepih odnosov, ključ za reševanje različnih izzivov, ključ, ki odpre srce, ključ za ključne besede – prosim, hvala, ipd.). Riči, hvaležen in ponosen na otroke, je s svojo iskrivostjo in igrivostjo ustvarjal vzdušje, v katerem smo prepoznavali in izražali svoja čustva ter razumevali čustva drugih. Odkrivali smo, kako biti empatičen, kako se soočati s konfliktnimi situacijami in se prilagajati različnim situacijam. Spoznavali smo tudi, kako tkati pristne, tople, avtentične odnose, znotraj katerih smo varni, sprejeti in slišani. Otroci so mu zaupali in se skupaj z njim veselili preprostih, izvirnih, enkratnih, domiselnih in koristnih idej in rešitev. Osnovna ideja, načrt in namen so preraščali in se postopoma razvijali ter vodili v odpiranje in raziskovanje novih in novih, unikatnih skrinj – v jezikovno skrinjo, sporočilno, gibalno, glasbeno in igralno; vsaka s sebi primernim ključem.

Kakšno moč nosijo ključi v sebi, smo pogumno preizkusili konec šolskega leta na Trnovskem muzikalu, na velikem odru v Križankah. Na njem smo ob petju in rajanju odklenili prav vse skrinje ter s predstavo navdušili tako Ričija kot tudi naše starše in druge obiskovalce.

Toda Ričijeva zgodba se tu še ne konča. Obujanje in ustvarjanje novih, skupnih spominov je v Ričijevem srcu prižgalo neustavljivo željo, da poišče svojo Širo. Pa mu bo uspelo?

**************************************************************************************************************************

Riči je hodil po gozdu ter iskal svojo drago prijateljico, toda za seboj je puščal odtise svojih šap. »Le kako naj zakrijem stopinje, da mi nihče ne bo sledil?«, se je spraševal.

V drugi etapi smo ob raziskovanju obuval odkrivali, kdo in kaj vse v življenju pušča sledi, kakšne sledi puščamo, kako jih prepoznamo, kako jih nosimo v sebi. Otroci so oblikovali hipoteze, iskali rešitve in predlagali, kako bi Riči lahko po gozdu hodil neopažen. Da bi Ričiju pomagali skrivoma priti do njegove ljube Šire, smo skupaj z otroki in ob sodelovanju staršev zasnovali neslednik (nekaj, kar ne pušča sledi). Ob koncu te druge etape je nastala zbirka “neslednikov” – domiselnih rešitev, ki so združevale ideje otrok o tem, kako bi Riči lahko našel Širo, ne da bi ga pri tem kdo opazil.

Ko smo uspešno prestali ta izziv in se je Riči brez skrbi lahko odpravil v gozd, da poišče Širo, nas je ob njegovi vrnitvi že čakala nova naloga – kako ustvariti posebno zabavo, s katero bomo proslavili ljubezen.

V tretji etapi smo skozi raziskovanje zvoka na izviren in otrokom razumljiv način odkrivali in doživljali različne glasbene vzorce, ritme, barve zvoka ter možnosti izražanja čustev preko gibanja in umetnosti. Otroci so se aktivno vključevali v poslušanje in prepoznavanje različnih zvrsti glasbe, eksperimentirali z zvoki različnih predmetov in instrumentov ter povezovali doživljanje glasbe z gibanjem in likovnim ustvarjanjem. Raziskovanje je bilo celostno in smiselno povezano, kar je otrokom omogočilo spontano učenje, razvijanje ustvarjalnosti, socialnih veščin in čustvene izraznosti.

Otroci so kot akterji na pedagoškem odru sooblikovali proces raziskovanja, postavljali hipoteze, preizkušali rešitve. S skupnimi močmi smo Ričiju in Širi priredili nepozabno poročno zabavo. To smo ujeli tudi na video (https://youtu.be/4KJS_qYigmk in https://youtu.be/QwnxsZejWVU) in v družbi staršev Ričiju in Širi pomahali v slovo.