Simbra in raziskovalni družabnik: Ustvarjanje družabnega laboratorija

9. projekt 2015/2016

Simbra je svetovni popotnik, ki je prišel iz daljnega sanjskega sveta, iz dežele Tam Tam. Nekega dne, ko se je vračal iz enega od svojih popotovanj v svojo deželo, je že od daleč opazil, da se je nekaj spremenilo. Njegov raziskovalni družabnik sploh ni bil več tak, kot se ga je spominjal, bil je povsem razdejan. Želel je vstopiti, a mu nikakor ni uspelo. Zdelo se mu je, kot bi nekdo izbrisal pot, ki je vodila do tja. Obstal je in gledal ter razmišljal, kako najti pot, a vse je bilo zaman. Le kako bo spet prišel do svojega raziskovalnega družabnika? Spoznal je, da sam ne bo uspel rešiti zagonetke, zato se je odpravil poiskat pomoč. Pred tem pa mu je vendarle uspelo pobrati delček svojega razdejanega raziskovalnega družabnika, saj je slutil, da ga bo še kako potreboval. Po mnogih prehojenih poteh je prispel do vrtca. Bil je vesel, da se je znašel med toliko otroci. Morda mu lahko oni pomagajo do raziskovalnega družabnika.

Po uspešno rešenih nalogah in številnih zapletih, ki so nas pri tem spremljali, smo celotno Simbrino zgodbo ob koncu šolskega leta otroci in zaposleni, skupaj s starši, prikazali in podoživeli s skupnim potovanjem po veliki ustvarjalni in raziskovalni delavnici na prostem, kjer ni bilo ne konca ne kraja igri, zabavi in učenju.

Raziskovalni družabnik pa nam je ostal za igro in v spomin tudi po tem, ko se je Simbra vrnil v svojo deželo Tam Tam.

Področja našega raziskovanja: naravoslovje, ekologija – v povezavi z drugimi kurikularnimi področji – jezik, družba, gibanje, umetnost, matematika.

Z zgodbo o Simbri in raziskovalnem družabniku, ki je skozi celo leto usmerjala preživljanje vsakdana naših otrok, smo želeli vzpostaviti t.i. Raziskovalni družabnik – velik laboratorij za preizkušanje in igro.

To je prostor, ki ga je Simbra, ki je prišel iz dežele Tam Tam, potreboval za svoje kreacije in raziskovanje. Ker je bila Ljubljana v tem letu razglašena za Zeleno prestolnico Evrope, smo zgodbo in dejavnosti povezovali z okoljem, ekologijo in naravo. Vsebinsko smo jo zastavili tako kot ostale naše zgodbe. Vsebovala je zaplete in rešitve, ki so si sledili v logičnem zaporedju. Rešitev enega problema je predstavlljala izhodišče za novo etapo, v kateri se je zgodil nov zaplet. V pomoč so nam bili naslednji materiali: plastika, seme in voda, ki smo jih tudi tokrat osmišljeno razdelili na posamezno etapo raziskovanja. Tako zastavljena zgodba je predstavljala rdečo nit celoletnega načrtovanja in dolgoročno motivacijo ne le za otroke, pač pa tudi za strokovne delavce in starše. Hkrati so nam posamezne etape omogočale dovolj prostora za avtonomnost, kreativnost, prilagajanje in odvzemanje, lastno posameznim skupinam otrok ali značilnostim razvojnih posebnosti posameznih starostnih skupin otrok (npr. vloga Simbre se je razlikovala glede na starostno skupino otrok). Otroci so izkustveno, z lastnim raziskovanjem in ustvarjanjem, pridobivali celostno podobo raziskovalne teme celega šolskega leta (naravoslovje), se uvajali v temeljne človekove dejavnosti in preizkušali široko paleto delovanja, raziskovanja, razmišljanja, čustvovanja in socializiranja. Z dejavnostmi smo želeli ohraniti radovednost in trajen interes za odkrivanje sveta ter razvoj sposobnosti, ki so potrebne za samostojno reševanje problemov in razvijanje meta-kognitivnih sposobnosti.

Skip to content