4. PROJEKT 2010/2011

Škratovila Minu – Bivališča – tehnika kot razmerje med naravo in človekom

Lepega jesenskega dne so otroci obiskali Botanični vrt in na drevesu zagledali žalostno škratovilko Minu. V pogovoru je otrokom zaupala, da je doma iz pokrajine ob Bodenskem jezeru, v botaničnem vrtu pa išče točno določen košček lesa, a ga ne najde. Pred kratkim je namreč dobila v dar čarobno palico, ta pa se je po nesreči zlomila in odlomljeni košček se je izgubil. Svojemu prijatelju iz gozdnega vrta v deželi Škratovil je obljubila, da mu bo pričarala čarobno igrišče, ampak zlomljena paličica ne deluje, čarobni prah, ki ga ravno tako potrebuje za čaranje, pa ji je izmaknil nagajivi škrat… Otroci so ji takoj, ko so zaslutili njeno stisko, ponudili pomoč. Pomagali so že Kralju Matjažu pa Traji in mornarju Karlu. Prav gotovo bodo znali pomagati tudi njej! 

Skupaj z vzgojitelji in svojimi starši so otroci celo leto vneto raziskovali, odkrivali, zapletali in odpletali ter pomagali Minu najti čisto pravo čarobno paličico in čudežni prah, ki je Minu povrnil moč, da je lahko spet čarala in uresničevala želje prebivalcem svojega gozdnega vrta v deželi Škratovil. V zahvalo je Minu skupaj s starši otrokom pripravila presenečenje – pričarala je magično igrišče sredi vrtčevskega travnika (škratovilsko igrišče z lesenimi majhnimi hišnimi vilami, povezanimi s čutno gibalnimi potmi iz naravnih materialov), kjer so se lahko, še dolgo po njeni vrnitvi v škratovilsko deželo, skupaj igrali Škratovilci in otroci. Vsaka od hišic še vedno na našem igrišču pripoveduje svojo, čisto posebno zgodbo …

Področja našega raziskovanja: Tehnika, vsa področja arhitekture, biologija, botanika, mitologija, kulturna dediščina, ljudsko izročilo, gradbeništvo, likovna in glasbena umetnost, socialni kurikulum – v povezavi z drugimi kurikularnimi področji – jezik, družba, umetnost, gibanje, matematika.

V predhodnih projektih smo otroke uvajali v družboslovje, naravoslovje, medkulturnost in komunikacijo in gledališko umetnost, zato smo se odločili, da raziščemo še tehniko in z njo povezane umetnosti. Ker vzgojno področje tehnike v Sloveniji še nima zadovoljivega kurikuluma za predšolsko vzgojo in še ni uveljavljena v polni meri v vzgojni praksi, smo v projektu izbrali področja arhitekture in gradbeništva, saj to področje integrira komponente tehnike z naravo, družbo, umetnostjo, znanostjo in kulturo na optimalen in najbolj življenjski način. Temo bivališča smo izbrali, saj je tako otroku kot nam vzgojiteljem čustveno in izkustveno blizu: preko nje so se spoznavali s človekovim poseganjem v naravo in se učili, kako namesto uničevalnega izrabljanja uveljaviti spoštljiv, etičen in odgovoren odnos do narave. Jedro raziskovalnega vprašanja, predvsem za vzgojitelje, je bilo, kako je človek v svojem razvoju posegal v naravo in jo kultiviral, pa tudi izrabljal. Za trajnostni razvoj je ključni odgovor, kako namesto uničevalnega izrabljanja uveljaviti spoštljiv, etičen in odgovoren odnos do narave.

Preberite tudi